Konferenca: "Fichte: določenost, intersubjektivnost in država" (Ljubljana, 11.–13. marec)

Z veseljem napovedujemo konferenco "Fichte: določenost, intersubjektivnost in država" . Dogodek bo potekal v Cankarjevem domu (konferenčna dvorana Alma Karlin) od 11. do 13. marca 2026.

Dogodek je nastal v skupni organizaciji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, oddelka za filozofijo (raziskovalna skupina Skupno med substanco in subjektom), Cankarjevega doma in Goethe-Instituta Ljubljana, v sodelovanju z Luco Illetteratijem (Univerza v Padovi), Jimeno Solé (Univerza v Buenos Airesu), Taiju Okochijem (Univerza v Kyotu), Frank Fischbachom (Univerza Paris 1 Panthéon-Sorbonne) in Zdravko Kobetom (Univerza v Ljubljani).

Ena od osrednjih značilnosti Fichtejeve filozofije je poudarek na intersubjektivnosti: ideji, da je subjektivnost oblikovana skozi odnose z drugimi subjekti. Natančneje, jaz ni absolutna, samostojna entiteta, temveč vznikne skozi omejitev. Izkušnja omejitve – zajeta v pojmu Anstoß (spotike, impulza) – ni zunanja jazu, temveč je pogoj njegove možnosti. To je jedro Fichtejeve teorije Anstoß. V tesni navezavi na ta pojem je Fichtejev pojem Aufforderung (povabilo), ki eksplicitno uvaja intersubjektivno dimenzijo. Pomeni specifično idejo, da mišljenje samo po sebi, iz pojmovne nujnosti, že vključuje družbeni vidik – mišljenje je, po svojem bistvu, “mišljenje za dva”. Neposredno nadaljevanje te ideje je pojem Anerkennung (priznanje), ki ga Fichte uporablja za opis odnosa intersubjektivnosti, enakosti in simetrije, ki so potrebni za funkcionalno skupnost. Pojem Anerkennung je bil izjemno vpliven, najprej za Hegla, kasneje pa se je ponovno pojavil v sodobni politični misli. Ker je priznanje med subjekti pri Fichteju vedno imanentno in utemeljeno na logični nujnosti – neodvisno od zunanjih okoliščin – ali njegova ideja intersubjektivnosti preizprašuje ali potrjuje avtoriteto države kot etične institucije, in na kakšen način? Ta vprašanja ostajajo aktualna in jih je mogoče ponovno preučiti v luči sodobnih političnih in družbenih izzivov, na katera ta konferenca skuša odgovoriti.

Govorci:

• Alberto Destasio (Catania–DISUM)

• Manja Kisner (Nijmegen–Radboud)

• Marie Louise Krogh (Leiden)

• Shunsuke Kudomi (Kyoto)

• Pardini Niccolò (Namur/Paris Nanterre)

• Taiju Okochi (Kyoto)

• Roberta Picardi (Molise)

• Gaetano Rametta (Padova)

• Lucas Damian Scarfia (Buenos Aires)

• Jimena Solé (Buenos Aires)

• Plato Tse (Taipei-National Chengchi University)

• Goran Vranešević (Belgrade)

• Bartosz Wójcik (Warsaw–Polish Academy of Sciences)

• Jean Quétier (Tours)

Urnik