Zgodovina izobraževanja odraslih

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: red. prof. dr. Govekar Okoliš Monika

Vsebina

- Opredelitev zgodovine izobraževanja odraslih in njenih temeljnih pojmov. Naloge, cilji in posebnosti razvoja raziskovanja zgodovine izobraževanja odraslih. Viri in kritika virov za zgodovino izobraževanja odraslih.
- Začetki zgodovine izobraževanja odraslih v svetu (Gratan, Pöggeler, idr.). Pomen »naravnega« učenja. Razvoj »šolskega« učenja in izobraževanja. Pomen izobraževanja odraslih za razvoj človeške skupnosti in vloga odraslih v prvotnih skupnostih.
- Andragoški nazori v Antiki. Grčija - Sofisti in protagonisti izobraževanja odraslih: Sokrat, Platon in Aristotel. Rim – pomen filozofov (stoiki, eklekticisti, skepticisti). Razvoj krščanstva, krščanske filozofije in prvih šol za odrasle. Razvoj institucionalizacije izobraževanja odraslih.
- Formalno in neformalno izobraževanje ter vzgoja odraslih v srednjem veku. Začetki zgodnje srednjeveškega izobraževanja – katoliška filozofija in edukacija Avguština. Razvoj meništva in vpliv na vzgojo in izobraževanje odraslih (Cassiodorjev in Karolinški izobraževalni program, Alkuinov sistem izobraževanja, idr.). Izobraževanje odraslih v visokem srednjem veku (samostani in samostanske šole, stolne šole in internatska vzgoja in izobraževanje, mestne šole, idr.. Pozno srednjeveško izobraževanje odraslih (viteštvo in dvorno izobraževanje, pomen sholastike, izobraževanje »beraških redov«, izobraževanje svetne duhovščine, srednjeveške univerze, vaganstvo, neformalno izobraževanje meščanov in kmetov).
- Edukativne ideje v renesansi (Macchiavelli, Campanella, idr.), humanizmu (Roterdamski, Moor, idr.), v reformaciji (Luther, Reuchlin, Hutten, Trubar, idr.) in protireformaciji. Začetki množičnega opismenjevanja odraslih.
- Izobraževanje odraslih v obdobju prosvetljenstva (Komensky, Leibnitz, Locke, Rousseau, Condorcet, idr.) in razvoj ekstenzivne prosvetiteljske literature ter njen vpliv na funkcionalno pismenost odraslih.
- Pomen klasicizma, idealizma in romantike za izobraževanje odraslih (Herder, Pestalozzi Schiller, Fichte, idr.).
- Razvoj institucionalnega formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih v svetu konec 18. in v 19. stoletju. Prve institucije za izobraževanje odraslih na Danskem. Razvoj izobraževanja odraslih v Angliji. Institucionalni razvoj izobraževanja odraslih na Švedskem. Razvoj in značilnoti dopisnega izobraževanja odraslih v svetu.
- Začetki institucionalnega formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Sovjetski zvezi in v ZDA v 19. in v začetku 20. stoletja ter značilne vrste, oblike in metode izobraževanja odraslih. Razvoj in značilnosti začetnega izobraževanja odraslih na daljavo.
- Vplivi delovanja formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih v svetu na razvoj formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih na Slovenskem ter značilne oblike in metode izobraževanja.
- Nastanek permanentnega izobraževanja odraslih v svetu in nadaljnji razvoj vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih v svetu in pri nas.