Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Alumni oddelka za pedagogiko in andragogiko

Postani član kluba alumnov Oddelka za pedagogiko in andragogiko

Preko kluba želimo okrepiti odnose in sodelovanje s svojimi diplomanti. Člani kluba svoje znanje posredujejo mlajšim generacijam, seznanjeni so s konferencami, ki se odvijajo v svetu in pri nas, objavljenimi prostimi delovnimi mesti in ostalimi poslovnimi priložnostmi.

Člani kluba se srečujejo na Pedagoško-andragoških dnevih, ki vsako leto potekajo v januarju, imamo svojo Facebook skupino in skupino na univerzitetni Alumni straniPridruži se nam!

Kontaktandreja.hocevar@ff.uni-lj.si

 

Poklicne poti

Jadranka Šturm Kocjan je diplomirala leta 1977 pri mentorici prof. ddr. Barici Marentič Požarnik na temo storilnostne motivacije. Po diplomi se zaposlila kot profesorica pedagogike in psihologije na Gimnaziji Koper, kjer je bila 1992 kratek čas ravnateljica. Istega leta je bila namreč izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Od leta 1997 dalje je zaposlena na Ministrstvu za Zunanje zadeve Republike Slovenije in je opravljala različne zadolžitve v konzularnih in veleposlaniških predstavništvih Republike Slovenije v Trstu, Beogradu in Bukarešti. Od leta 2015 je veleposlanica Republike Slovenije v Argentini.

Ob diplomatski, ima Jadranka Šturm Kocjan, tudi bogato pedagoško kariero. Ob poučevanju in ravnateljevanju je bila enajst let je bila predsednica Obalnega pedagoškega društva, ki je povezovalo okoli 1300 pedagoških delavcev iz vseh stopenj vzgoje in izobraževanja. Društvo je več let organiziralo zelo odmeven teden pedagoških delavcev, kjer so obravnavali različne teme vzgoje in izobraževanja ter aktualne družbene vsebine.

V odzivu na povabilo k opisu svoje poklicne poti je Jadranka Šturm Kocjan zapisala:

"Študij pedagogike mi je dal, poleg dobre pedagoške izobrazbe, široka znanja s področja družboslovja. Posebno vrednost študija pa pripisujem navajanju na kritično in analitično mišljenje, ki je prevladovalo med študijem, saj je bila, bolj kot memoriranju, pozornost namenjena akademskemu dialogu, iskanju tvornih rešitev, predlogov in ustvarjalnosti. Menim, da je pedagogika zagotovo ena najbolj uporabnih ved, saj je javni, laični vzgojno-izobraževalni sistem, eden najbolj državotvornih stebrov družbe, ki s kakovostno vzgojo in izobraževanjem vpliva na socialna, gospodarska in kulturna razmerja v družbi. V času, ko se hitro in vsebinsko spreminjajo vrednotni sistemi in se krepi digitalizacija družbe, bo pedagogika morala odigrati eno od pomembnejših družbenih vlog pri oblikovanju odnosov med posameznikom, različnimi institucijami in civilno družbo. Če bi se danes ponovno odločala za študij, bi bil študij pedagogike gotovo med prvimi izbirami."

 

Več o poklicni poti Jadranke Šturm Kocjan na spletni strani veleposlaništva v Buenos Airesu in glasila Svobodna Slovenija.

Barbara Hanuš je študirala pedagogiko, slovenščino in knjižničarstvo, v diplomah je združila vsa tri področja, njena diplomska naloga na pedagogiki je bila Otrok in knjiga (1981), na slovenščini pa Slovenska poezija za otroke med poučnostjo in igro (1983). V magistrski nalogi Slovenska mladinska književnost in njena recepcija v pedagoškem procesu (1997) je raziskovala berila za pouk književnosti, tudi sama je avtorica beril in priročnikov za poučevanje književnosti v 1. in 2. triletju devetletke. Ima izkušnje na delovnih mestih šolske svetovalne delavke, učiteljice v podaljšanem bivanju, šolske knjižničarke in profesorice slovenščine v osnovni in srednji šoli ter v programih izobraževanja odraslih, zdaj je že osmo leto zaposlena kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni.

Piše strokovne prispevke o spodbujanju branja in pedagoška gradiva za filmski program Kinobalon. Zgodbe in didaktične naloge za otroke objavlja v revijah Cicido in Ciban ter v slikanicah.

Barbara Hanuš je pisateljica za otroke in mladino in znana po svojem zavzemanju za medkulturno sodelovanje.  Z referati o spodbujanju medkulturnega dialoga je septembra 2010 aktivno sodelovala na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) v Španiji, sodelovala je na strokovnem posvetovanju o slikanicah na Univerzi v Talinu (2011), na evropski konferenci o branju v Belgiji (2011), na nordijski konferenci o branju na Islandiji (2012), na evropski konferenci o branju na Švedskem (2013), na nordijski konferenci o branju na Finskem (2016) in na evropski konferenci o branju v Španiji (2017).

Povezave:

https://www.miszalozba.com/avtorji/barbara-hanus/
https://www.ibby.si/index.php/component/content/article/34/126-barbarahanus
https://www.bralnaznacka.si/sl/nastopi-ustvarjalcev/avtorji/barbara-hanus

Po diplomi se je izobraževala na področju plesa v različnih državah: v ZDA, Argentini, Veliki Britaniji in Finski. Leta 2014 prejela štipendijo Fulbright v ZDA. Njeno delo predstavlja inovacije na področju inkluzivnega plesa, organizira inkluzivni plesni festival po Evropi za plesalce s posebnimi potrebami.

Leta 2017 je prejela prvo nagrado Evropske Unije za najboljši projekt dobre prakse inkluzije, športa in umetnosti BeInclusive.

BeInclusive EU Sports Award - MeetShareDance from MeetShareDance on Vimeo.

 

V Madridu je ustanovila inkluzivno plesno skupino in društvo za inkluzivni ples.

Leta 2019 deluje v Bogoti. Zapiše: »Bogota preseneča in nivo plesalcev ter učiteljev tudi. Trenutno delamo na dveh področjih. Eno je kreativno, ustvarjalno: znakovni jezik povezujemo s plesom, drugo je bolj pedagoško andragoško: izobražujemo plesne učitelje za inkluzivni ples.«

Živi v Madridu.

Po diplomi se je izobraževala v Grčiji, Nemčiji, na Danskem in Finskem.

Razvijala je izobraževanje migrantov, organizirala delavnice v Grčiji in drugod po Evropi tako za migrante kot za  mentorje v skupinah migrantov, ukvarjala se je z gledališčem zatiranih (2011 – 2013). Od 2013 dela v medijih kot novinarka, fotografinja, prevajalka, poroča o aktualnih dogajanjih iz Grčije in kritično misli o prihodnosti Evrope. Kot raziskovalna novinarka piše za Globe Post, Al Jazeera, Middle East Eye, Balkans Insight, Kosovo 2.0, Athens Live, Metino listo, Večer, oglaša se na Val 202, BBC in Radio Študent. 

O njej piše Delo (2015): Osebno s Katjo Lihtenvalner: Opazovalka slovenske prihodnosti:

»Ljudje se upirajo, kar je zelo pomembno. Tega v Sloveniji prej nisem ne videla ne občutila,« pove Katja Lihtenvalner, ki živi v Grčiji od leta 2011 naprej (Vir).

Video: Pogovor ob izidu 271. Številke Časopisa za kritiko znanosti Solidarnostne ekonomije (2018).

Njeno delo je zelo raznoliko, a vedno označeno z zavzemanjem za pravičnost in solidarnost v svetu.

 

Raziskuje vpletenost oblasti v kriminalna dejanja neonacističnih skupin v Nemčiji in Grčiji. Od leta 2019 raziskuje v projektu z naslovom Vpletenost policijskih oblasti v kriminalna dejanja neonacistov Zlata Zora, ki je podprt s strani švedske fundacije, posvečene avtorju in novinarju Stiegu Larssonu.

 

Sodeluje tudi pri dokumentarnem projektu slovenske video-produkcijske hiše EnaBanda. Že leto in pol snemajo dokumentarec o življenju ljudi, ki se v Grčiji borijo proti izgradnji plinovoda TAP. 

V prostem času se ukvarja med drugim tudi s tajskim boksom (Muay thai) in je državna prvakinja za 2018 v kategoriji pod 57 kg. 

 

Živi med Atenami, Berlinom in Ljubljano. 

V svoji izjavi je kot  prednost študija andragogike izpostavlja to, da jo je študij opremil z vsem potrebnim znanjem, da  je na trgu dela hitro razvila vse kompetence za uresničevanje karierne poti. Zapiše: »Ni me ustavilo to, da moram za spremljanje sodnih procesov poznati nov jezik in se priučiti kriminalnega prava:  ampak sem se tega pač lotila. Jasno – omejeno in v okvirih, ki so potrebni za razumevanje področja.« 

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...