Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Doktorski študij na oddelku za pedagogiko in andragogiko

Doktorski študij na oddelku za pedagogiko in andragogiko

Doktorski študij je na oddelku zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega študija Pedagogika ali magistrskega študija Andragogika. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov, raziskovalcev in pedagoških delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju pedagogike in andragogike.

Struktura in organizacija študija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom študija in kreditnim vrednotenjem, kot jih določa program Humanistika in družboslovje. Tako študent vpiše dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta na področju Andragogike sta Temeljni koncepti in teorije izobraževanja odraslih ter Izbrane metode raziskovanja na področju izobraževanja odraslih. Temeljna predmeta na področju Pedagogike sta Zgodovinski in sodobni vidiki vzgojno-izobraževalne teorije in prakse ter Pedagoška metodologija. Temeljna predmeta študentom omogočata poglobljeno razumevanje različnih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na izbranem področju. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, zato je njihova vsebina pripravljena individualno glede na temo doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitični znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben način dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v določilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem praviloma izbere na eni od priznanih tujih univerz, s čimer dobi možnost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja različnih raziskovalnih praks. Največji delež doktorskega študija (180 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v njegovem okviru kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno aplicira raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splošne in predmetno specifične kompetence, predpisane s programom doktorskega študija in učnimi načrti. Mentorji na oddelku se specializirajo za raznolike aktualne teme na področju pedagogike in andragogike ter za različne (inter)disciplinarne teoretske in metodološke pristope raziskovanja.

Na oddelku skrbimo tudi za krepitev doktorske skupnosti, mednarodnih vezi in izmenjavo znanj in v ta namen večkrat letno organiziramo tematska doktorska srečanja, kamor vabimo tudi domače in tuje raziskovalce in predavatelje. Študent(k)e spodbujamo in jim nudimo podporo pri samostojnem raziskovanju, pisanju in predstavljanju znanstvenih besedil in prispevkov ter jih uvajamo v različna področja znanstvenega in pedagoškega delovanja. Glede slednjega študentom omogočamo vključevanje v raziskovalno in pedagoško dejavnost na oddelku, v procese nastajanja znanstvenih revij in drugih znanstvenih publikacij ter procese organizacije in sodelovanja na znanstvenih dogodkih.

Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da se za podrobnejše informacije obrnejo na eno od koordinatoric doktorskega študija: izr. prof. dr. Andreja Hočevar za področje Pedagogike ali doc. dr. Barbara Samaluk za področje Andragogike.

Vse podrobnejše napotke glede vpisa, vsebin in poteka doktorskega študija najdete na tej povezavi.

Ime in priimek Naslov doktorske teme Mentor/Somentor
Biserka Šubelj Prenos znanja v prakso v delovnih organizacijah izr. prof. dr. Nives Ličen
Chantal van Mourik Celovit pristop k profesionalnemu razvoju učiteljev-praktikov v programih kulturnih in kreativnih industrij izr.prof. dr. Barbara Samaluk/izr. prof. dr. Marko Radovan
Katja Černe Digitalni razkorak na področju vzgoje in izobraževanja doc. dr. Daniela Makovec Radovan/dr. Plamen Mirazchiyski (Pedagoški inštitut) 
Katja Lihtenvalner Vloga izobraževanja pri formiranju in delovanju samoniklih skupnosti v urbanih avtonomnih prostorih izr.prof. dr. Barbara Samaluk
Lidija Črnko Neformalno izobraževanje odraslih v splošnih knjižnicah kot dejavnik trajnostnega razvoja v lokalni skupnosti izr. prof. dr. Nives Ličen/ doc. dr. Danijela Makovec Radovan, doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič
Meta Furlan Pomen javnega prostora za učenje pri različnih družbenih skupinah izr. prof. dr. Borut Mikulec / red. prof. dr. Tina Kogovšek
Mojca Lukan Strokovna avtonomija in njeno udejanjanje v vrtcih v Sloveniji prof. dr. Andreja Hočevar/prof. dr. Mojca Kovač Šebart
Nina Breznikar Razmerje med notranjim in zunanjim preverjanjem in ocenjevanjem znanja v obveznem splošnem izobraževanju izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc/ izr. prof. dr. Damijan Štefanc
Nina Tušek Informiranje starejših odraslih o izobraževalni ponudbi doc. dr. Matej Urbančič/red. prof. dr. Tanja Kamin
Patricija Čamernik Umeščanje avtentične umetniške izkušnje v vzgojno-izobraževalni proces red. prof. dr. Robi Kroflič
Tadej Košmerl Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v kontekstu globalnih razvojnih ciljev izr. prof. dr. Borut Mikulec / izr. prof. dr. Marko Radovan