Študenti
Navodila za izdelavo in predstavitev seminarske naloge
Pri seminarjih zasledujemo predvsem naslednje cilje:
- poglabljanje izbranih vsebin oz. tematik
- urjenje v metodološko ustreznem znanstvenem pisanju - na seminar je potrebno gledati kot na vajo v pisanju znanstvenega teksta (pri čemer je pomembno sprotno navajanje referenc/virov, citiranje, koherentna argumentacija tez, končni seznam literature ipd.)
- urjenje v govornem nastopanju pred kolegi in razvijanje spretnosti za aktiviranje poslušalcev
- razvijanje sposobnosti za suvereno predstavljanje in zagovarjanje svojih strokovnih mnenj in stališč na podlagi spoznanj, pridobljenih skozi študij strokovne literature
I. Struktura seminarske naloge
Seminarska naloga ima praviloma 4 temeljne sklope: uvod, osrednji del, sklep ter seznam literature. Če ste jih uporabljali, na koncu dodajte tudi morebitne priloge. Naloga je lahko strukturirana tudi drugače, če tako določi nosilec ali izvajalec predmeta.
V uvodu čim bolj natančno opredelite problem, ki ga boste obravnavali. Če je možno in smiselno, tudi povejte, zakaj ste se odločili za obravnavo določene teme.
Osrednji del seminarja je namenjen obravnavi izbrane tematike. Ob tem je obvezna uporaba ustrezne (znanstvene) literature — prav skozi povzemanje in citiranje literature boste predstavili vsebino izbrane tematike.
Reference morate navajati sproti, t.j. takoj za povzetkom ali citatom, in sicer tako, da v oklepaju navedete priimek avtorja, letnico dela in stran (primer: Kalin 2000, str. 12). Če gre za splošen povzetek misli nekega avtorja ali za tezo, ki je predmet obravnave v daljšem besedilu, lahko izpustite navedbo strani: (Kalin 2000). Citate oz. povzemanje po sekundarnem viru označite na naslednji način: (Adorno v Kroflič 1997, str. 203). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema navedete le ime prvega avtorja in mu dodate »idr.« (in drugi), npr. (Resman idr. 2003). Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, k letnici dodate še črke po abecednem redu, npr. (Resman 2003a, str. 109).
To nikakor ne pomeni, da mora biti naloga kolaž citatov in povzetkov!
Bistven del seminarja so vaše lastne interpretacije tistega, kar povzemate, pri čemer se pričakuje, da boste oblikovali odnos do stališč avtorja, ki ga jemljete za referenco: se z njegovimi pogledi strinjate ali ne, zakaj, ali morda sami razmišljate drugače, kje vidite argumente v prid vaši tezi itd. Bodite kritični, toda vaša kritika naj temelji na dejstvih, strokovnih referencah ter konsistentno izpeljanih argumentacijah.
Pozorni bodite na vsebinsko »rdečo nit«; če se vam zdi potrebno, da v seminarju navedete kaj, kar bi osrednjo razpravo odmaknilo v drugo smer, naredite to v sprotni opombi na koncu strani.
Morebitne tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene in naslovljene. Umestite jih na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa se v besedilu nanje sklicujete tako, da navedete njihovo številko (npr. glej tabelo 1). Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir.
V sklepu ponovite bistvene ugotovitve, do katerih ste prišli v osrednjem delu seminarja. Če imate kritične poglede, navedite, kako bi sami prišli do boljše rešitve, kaj bi spremenili. Bodite konstruktivni: pogosto je zelo preprosto kritizirati, veliko težje pa ponuditi boljšo rešitev od že obstoječe.
Seznam literature je bistven del seminarske naloge. V njem po abecednem vrstnem redu avtorjev navedete tiste reference, na katere ste se sklicevali kjerkoli v besedilu seminarja. Referenc, na katere se niste neposredno sklicevali v besedilu, ne navajate! Smisel seznama literature je, da bralec teksta lahko preveri, na katere vire se sklicujete. Poleg tega je sprotno navajanje virov in literature tudi v skladu z načelom spoštovanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine.
II. Predstavitev seminarjev in diskusija
Če boste seminarsko nalogo predstavljali pred kolegi, upoštevajte:
- V časovnem okviru, ki ga boste imeli na voljo, predstavite bistvene ugotovitve in izpostavite temeljne teze, ki ste jih obravnavali v seminarski nalogi.Vaša predstavitev naj bo jedrnata, toda pestra.
- Poskusite pritegniti kolege k razmišljanju o vsebini, ki jo predstavljate. Lahko si izdelate oporne točke, ki vas bodo vodile pri govornem nastopu, toda suhoparno branje teksta ni dovoljeno.Iz vaše predstavitve naj bo videti, da ste se poglabljali v obravnavano problematiko. pripravite si nekaj iztočnic, ki jih boste izpostavili kot izhodišče za diskusijo.
- Pripravite lahko ustrezno gradivo (teze) za poslušalce oz. udeležence seminarja in uporabite prosojnice oz. drugo AV gradivo.
III. Ostale zahteve
- Naslovna stran s podatki: naslov naloge, imena in priimki avtorjev, letnik, študijska smer, ime oddelka FF s katerega prihajate, semester in leto oddaje, ime in priimek mentorja
- Obseg: po dogovoru z nosilcem predmeta
- Pisava: berljiv font, velikost 11 ali 12, presledek med vrsticami 1,5
- Število uporabljenih virov: najmanj 3, uporabljate lahko tudi internet, priporočljiva je tuja literatura.
Preden boste seminar predstavili pred kolegi, se oglasite na konzultacijah, v kolikor to zahteva nosilec predmeta oz. izvajalec seminarja. Če pripravljate seminar skupaj z drugimi, naj bo vidno avtorstvo vsakega posameznika.
Praviloma mora biti seminarska naloga (v končni obliki) oddana 1 teden pred predstavitvijo oz. po dogovoru z nosilcem predmeta.
Vsi obrazci in navodila za pripravo magistrskega dela so na voljo na strani Pravilnikov in aktov v razdelku za 2. stopnjo študija.
Dodatek k magistrskem redu
Poleg določil Pravilnika o magistrskem delu FF je pri urejanju magistrskih del treba upoštevati še sledeča navodila.
Navodila za pripravo dispozicije magistrske naloge
Struktura dispozicije magistrske naloge mora vsebovati naslednje dele:
- Naslov in morebiten podnaslov,
- Teoretsko zasnovo magistrske naloge,
- S sprotno navedbo temeljne literature podprto osnovno raziskovalno vprašanje oziroma osnovno tezo naloge,
- Osnovni metodološki pristop in pri empiričnih nalogah podrobnejši opis metodologije,
- Predvideno strukturo magistrske naloge,
- Temeljno literaturo in vire.
Študent opiše teoretsko zasnovo raziskave oziroma naloge. Opredeli raziskovalni problem oziroma tezo (teze so trditve, ki se nanašajo na splošna konceptualna ali teoretska vprašanja in jih dokazujemo v teoretski analizi in argumentaciji), ki jo bo v nalogi obravnaval. Pri tem študent svoj raziskovalni problem ali tezo ustrezno vsebinsko utemelji in argumentira, pri čemer se opre na relevantne temeljne vire. Ob tem pokaže, katere ključne pojme in koncepte bo v nalogi uporabil.
Če naloga predvideva izvedbo empirične raziskave, študent predstavi zasnovo empiričnega dela magistrske naloge. Oblikuje eno ali več temeljnih raziskovalnih vprašanj in oblikuje osnovne hipoteze. Hipoteze so smiselne predpostavke o raziskovanem pojavu, ki jih preverjamo z empirično raziskavo. Postavljene morajo biti kratko in jedrnato. Temu sledi razlaga, s katero študent utemelji in pojasni izbiro raziskovalnih vprašanj in hipotez. V metodološkem načrtu študent poleg tega opredeli in na kratko predstavi:
- raziskovalno/e metodo/e,
- vzorec oz. proučevano populacijo,
- metodo/e zbiranja podatkov ter predvidene instrumente,
- postopke obdelave podatkov.
Če naloga ne predvideva izvedbe empirične raziskave, študent podrobneje predstavi relevantne vire in teoretske koncepte, ki bodo osnova njegovega raziskovanja. Opredeli in utemelji vsebinske sklope teoretske analize in opiše temeljni metodološki pristop.
V nadaljevanju študent prikaže načrt strukture magistrske naloge v obliki okvirnega kazala, tako da nalogo razčleni na predvidene vsebinske sklope, poglavja in podpoglavja.
Ob koncu študent navede seznam temeljne domače in tuje literature ter relevantnih virov.
Navodila za izdelavo magistrske naloge
- Pri pripravi magistrske naloge študent sledi vsebini in strukturi potrjene dispozicije.
- V procesu nastajanja naloge študent kontinuirano sodeluje z mentorjem, predstavlja mu rezultate nastajajočega besedila (po posameznih sklopih oz. poglavjih, odvisno od dogovora z mentorjem). Če študent v procesu nastajanja naloge z mentorjem ne sodeluje - tudi če mu odda končno verzijo besedila - lahko mentor mentorstvo zavrne.
- V primeru, ko je v magistrsko nalogo vključena tudi empirična raziskava, študent pred izvedbo pošlje mentorju v pregled (razširjeno) vsebino raziskovalnega problema, raziskovalnih vprašanj in hipotez ter metodološki načrt raziskave, vključno z instrumentarijem. Če mentor presodi, da je potreben natančnejši metodološki pregled, študenta napoti k metodologu.
- Ko je magistrska naloga v zaključni fazi, jo praviloma pred oddajo v VIS pregledajo člani komisije za zagovor.
Komisija za zagovor in zagovor
- Komisija za zagovor magistrskega dela se določi na seji Sveta Oddelka; članica komisije je mentorica, ki predlaga tudi drugo članico, tretja članica komisije pa se izbere na slučajnosten način.
- V primeru skupne magistrske naloga predlaga drugo članico iz Oddelka mentorica, tretja članica pa je iz drugega Oddelka.
- Ob soglasju mentorice se lahko kandidatka prijavi k zagovoru magistrskega dela in predloži ustrezno število izvodov magistrskega dela do prvega v mesecu, ki je predviden za zagovore magistrskih del. Med 15. julijem in 20. avgustom ni zagovorov.
Ocena
Pri končni oceni magistrskega dela in zagovora komisija upošteva predvsem:
- širino in poglobljenost teoretske podlage;
- metodološko ustreznost magistrskega dela;
- poznavanje domače in tuje literature;
- razčlenjevalno temeljitost;
- samostojnost, prodornost, izvirnost in ustvarjalnost pri nastajanju magistrskega dela;
- znanje iz širšega področja magistrskega dela.
Obseg
Naloga praviloma obsega med 70 in 120 strani.
Grafi, tabele in slike
Grafi, tabele in slike (sheme, itd.) morajo biti označene in oštevilčene. Naslov se nahaja nad ali pod posameznim grafom, tabelo ali sliko, enotno po vsem magistrskem delu. Grafi, tabele in slike morajo biti praviloma postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. glej tabelo 1). Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir v skladu s pravili o citiranju.
Citiranje in oblikovanje seznama literature
Študentka mora pri citiranju in navajanju virov dosledno upoštevati oddelčna pravila citiranja.
Odnos Oddelka za pedagogiko in andragogiko do plagiatorstva
1. Kaj je plagiat?
Plagiat je predstavitev dela ali idej nekoga drugega, kot da je avtorstvo naše lastno, torej ne da bi bil ustrezno prikazan tudi njihov vir. Plagiat je dejanje v nasprotju z akademsko poštenostjo. V kontekstu obveznosti študentov na Oddelku za pedagogiko in andragogiko velja plagiat za kršitev, ko študent odda svojo nalogo v ocenjevanje, kar terja ukrep.Plagiati imajo različen obseg in oblike.
V kontekstu pisnih nalog študentov, gre pogosto za:
- neustrezno prepisovanje ali povzemanjekopiranje iz interneta, s spremembo le nekaterih malenkosti (preurejanja besed) ali
- prevod iz tujega predelavo naloge, ki jo je ustvaril drug študent.
2. Kako se lahko plagiatu izognemo?
Da bi se izognili ustvarjanju plagiata, moramo biti pozorni na to, da navedemo (citiranje, referiranje ali povzemanje) vir vsakič, kadar:
- dobesedno navedemo besede nekoga drugega;povzemamo ali se navezujemo na delo nekoga drugega, razen ko gre za znane in splošno sprejete ideje;
- reproduciramo druge vrste dela kot so tabele, slike, fotografije...
Da bi se izognili nehotenemu plagiatu, si lahko pomagamo z naslednjimi nasveti:
- natančno beležimo vire, ko ob študiju ustvarjamo zapiske,uporabimo narekovaje povsod, kjer besede dobesedno izhajajo iz nekega drugega dela, četudi gre le za del stavka ali sintagmo,
- povzetke prebranega si zapisujemo s svojimi besedami, izogibajmo se preurejanja le nekaterih besed v stavku.
Kako ustrezno navajamo vire? Za navajanje virov pri pisanju akademskih besedil obstajajo natančna navodila, ki so med disciplinami lahko različna. V enem besedilu se držimo enotnega načina navajanja.
3. Ukrepi v primeru plagiata na Oddelku za pedagogiko in andragogiko
Kadar študent v ocenjevanje odda nalogo (diplomsko ali seminarsko), v kateri profesor prepozna plagiat, oblikuje ukrep glede na obseg plagiata -- nalogo lahko zavrne oz. jo negativno oceni. V primeru ugotovljene kršitve pri seminarski nalogi, ki je predpogoj za pristop k izpitu, lahko študent opravlja izpit šele v naslednjem študijskem letu. Če profesor presodi, da gre za težjo kršitev, sproži disciplinski postopek na fakulteti.
4. Kakšen odnos do plagiata imajo uveljavljene univerze po svetu?
Harvard University
Princeton University
Queensland University of Technology
Študenti imajo na vseh treh stopnjah študija možnost sodelovanja v študijskih izmenjavah, ki jim omogočajo pridobivanje znanja in izkušenj na tujih univerzah.
1. Erasmus+
Izmenjave redno potekajo v okviru Erasmus+ programa. Informacije o pogojih in postopkih prijave ter o univerzah, med katerimi lahko študenti izbirajo, so dostopne na spletni strani Mednarodne pisarne FF.
Študentke in študenti Oddelka za pedagogiko in andragogiko si morajo v postopku priprave študijskega sporazuma pridobiti tudi soglasje nosilcev za vse predmete, vključene v ta sporazum. Študentke in študente prosimo, da izpolnijo obrazec in ga nesejo v podpis nosilcem predmetov. Ko bodo podpisi pridobljeni, bo oddelčna koordinatorica podpisala študijski sporazum.
Oddelčna koordinatorica za mednarodne izmenjave je dr. Marjeta Šarić.
2. Ceepus
Poleg Erasmus+ programa so vsako leto objavljeni različni drugi razpisi (CEEPUS) - (koordinator dr. Marko Radovan), ki omogočajo študij v tujini. Informacije o možnostih študija in štipendijah za študij v tujini lahko študenti pridobijo na CMEPIUS-u.
Kaj so semestri in izpitna obdobja in kako potekajo?
Študijsko leto poteka malo drugače kot v srednji šoli, razdeljeno je namreč na 2 semestra in 3 izpitna obdobja.
Prvi ali zimski semester traja od začetka študijskega leta, torej od 1. oktobra in se konča 2 teden januarja. Takoj za tem se začne zimsko izpitno obdobje, ki traja 4 tedne, načeloma zadnja dva tedna januarja in prva dva tedna februarja. V zimskem izpitnem obdobju imaš možnost opraviti izpite predmetov, ki si jih obiskoval/-a v zimskem semestru.
Po zaključenem prvem izpitnem obdobju se začne drugi ali letni semester, ki traja od druge polovice februarja pa do konca maja. Temu sledi drugo ali poletno izpitno obdobje, ki zopet traja 4 tedne, načeloma v mesecu juniju. Takrat lahko opravljaš izpite predmetov zimskega in letnega semestra.
Med poletjem, torej junija in avgusta predavanj ni. V drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra se odvije zadnje, tretje ali jesensko izpitno obdobje, tudi takrat lahko opravljaš izpite iz zimskega in letnega semestra.
Ali je prisotnost na predavanjih res neobvezna? Kaj se zgodi, če manjkam, so predavanja posneta?
Na fakulteti je predmetnik razdeljen na vaje, predavanja in seminarje, pri čemer vsak profesor določi (ne)obvezno prisotnost pri določenem predmetu. Po večini fakultet je praksa takšna, da je prisotnost obvezna na vajah in seminarjih.
Predavanja se ne snemajo, kar pomeni, da si moraš zamujeno snov pridobiti sama, najlažje je, da zanjo prosiš sošolce.
Kaj so kreditne točke in koliko jih potrebujem za napredovanje?
ECTS točke (European Credit Transfer and Accumulation System) ali kreditne točke so določene vsakemu predmetu, glede na čas, ki ga študentje zanj porabijo in njegovo zahtevnost. Predmeti, ki imajo več kot 6 kreditnih točk so selektivni predmeti, kar pomeni, da jih ne moreš prenesti v naslednji letnik.
Sistem kreditnih točk deluje tako, da jih po vsakem končanem letniku dodiplomskega programa zbereš 60. Takoj ko opraviš izpit, ne glede na to s kakšno oceno, se ti njegove kreditne točke priznajo in vpišejo.
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik morajo študenti opraviti študijske obveznosti prvega letnika v obsegu 54 KT. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v tretji letnik. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik morajo študenti opraviti študijske obveznosti drugega letnika v obsegu 54 KT, skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika.
Kdaj lahko opravljam izpite in kaj narediti, če se mi izpitni roki prekrivajo?
Profesorji za vsak izpit razpišejo 5 izpitnih rokov, ki so razdeljeni po vseh treh izpitnih obdobjih. Izpite zimskega semestra lahko opravljaš v vseh 3 izpitnih obdobjih, med tem ko izpite letnega semestra lahko opravljaš v poletnem in jesenskem izpitnem obdobju. Med dvema rokoma v istem obdobju mora biti vsaj 2 tedna, zato si lahko izpite razporediš glede na svoj urnik in željo.
Kaj se zgodi, če izpita v prvem roku ne opravim?
Ne skrbi, če se ti izpit v prvem poskusu zalomi, na voljo imaš namreč 3 poskuse, 4. in 5. poskus pa sta komisijska in zato tudi plačljiva. Izpitni roki so razporejeni čez celo leto, zato si sam/-a razporejaš, kdaj boš izpit ponovno opravljal/-a.
Kaj je študentski mail in kje ga dobim?
Takoj ko si vpisan v študijski program dobiš svojo digitalno identiteto za dostop do platforme VIS, na kateri urejaš vse stvari glede študija (izpiti, prijave, ankete, stroški). Ta identiteta deluje tudi kot študentski mail, torej se z njo vpišeš v izbrano aplikacijo in tja prejemaš vsa obvestila.
