Azijske filozofije

Azijske filozofije

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 30

ECTS točke: 6

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Ciglenečki Jan, doc. dr. Petek Nina

1. Umestitev azijskih filozofskih sistemov v zgodovinsko in širše družbeno-kulturno okolje ter na svetovno filozofsko prizorišče.
2. Metodološki pristopi obravnave problemskih sklopov v azijskih filozofijah in specifična filozofska terminologija, ki je vezana tudi na razlike glede na evropski oziroma judovsko-krščanski pogled na svet in človekovo mesto v njem.
3. Razvoj različnih metafizičnih sistemov v Indiji (filozofske šole sa?khya, advaita, dvaita, viśi??advaita …) in poskusi njihove dekonstrukcije (budizem, materializem, determinizem).
4. Ontologija (filozofski šoli nyaya in vaiśe?ika – substancialnost, kategorije bivajočega, vrste spoznanja, spoznavne zmote, silogistična forma, odsotnost in negacija).
5. Problematika spozna(va)nja ter vprašanje relevantnosti jezika pri poskusu usvajanja vrhovne resnice in izrekanja o njej v različnih šolah budizma (madhyamika, chan) in v daoizmu. Nauk o praznini, vloga negacije in paradoksov.
6. Holistični načini doseganja resnice in modrosti, ki presega zgolj racionalistični pristop in je vezana na različne tehnike kultivacije neločljivega kontinuuma duh-telo (starodavni filozofski sistem yoge, daoizem). Nagib k usvojitvi globljih vidikov bivanja ter drugačen premislek o dilemah, ki jih porajajo vprašanja o življenju, smrti in nesmrtnosti.
7. Etika in soteriologija: razmerja med teoretičnim-praktičnim, duhom-telesom, posameznikom-družbo, redom-kaosom, makro-/mikrokozmosom, življenjem-smrtjo. Razumevanje ključnosti prizadevanja k ohranjanju ravnovesja med osebno in družbeno harmonijo. Različne soteriološke smernice, načini doseganja svobode in identifikacijski mehanizmi, ki so vezani na starodavno filozofijo yoge in z njo povezane strategije osvobajanja, nauk o nesebstvu v različnih šolah budizma in daoistično »postenje duha«, »sedenje v pozabi«.
8. Etika in politična filozofija: azijske filozofije med tradicijo in moderno. Utopistični modeli družbe (daoizem, konfucijanstvo) in njihova vloga v sodobni družbeni dejanskosti. Neokonfucijanstvo, revitalizacija Konfucija, legalizem, liberalna gibanja na Kitajskem.
9. Seznanitev z aktualnimi vprašanji, ki jih odpira globalizirana svetovna realnost, in prikaz svojskih rešitev različnih azijskih filozofskih tradicij.
10. Filozofski dialog med Evropo in Azijo. Vprašanje metode, vplivi na kulturno-filozofski prostor Azije. Kyotska šola na Japonskem.

Temeljna literatura:
1. Milčinski, Maja, Azijske filozofije in religije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2013, str. 83–170.
2. Milčinski, Maja, Telo-duh v filozofsko-religijskih tradicijah, Slovenska matica, Ljubljana, 2013, str. 42–196.
3. Phillips, Stephen H., Classical Indian Metaphysics. Refutations of Realism and the Emergence of »New Logic«, Open Court Publishing Company, Illinois, 1995, str. 37–71, 116–146.
4. Sources of Chinese Tradition, zv. II., Columbia University Press, New York 2000, str. 151–195.
5. Torella, Raffaele, The Philosophical Traditions of India. An Appraisal, Indica Books, Varanasi, 2011, str. 11–116, 126–179.
6. Petek, Nina. Bhagavadgita. Onstran vezi, tostran svobode. Maribor: Založba Pivec, 2021, str. 129–167.