Grška slovnica, 2. izdaja, 3. natis

Pričujoči učbenik je nastal kot pomoč za pouk stare grščine na tečajih, ki jih prireja Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze Ljubljana. Zato je zlasti oblikoslovni del skrčen na nepogrešljiva poglavja; da bi bila snov preglednejša, mora shajati brez redkejših vzorcev, ki se pojavljajo v besedilih klasične dobe samo izjemoma. Skladenjski del vsebuje opis in razlago najpomembnejših pravil, izpuščeni so pojavi, ki spadajo bolj v osebni slog posameznih piscev. Stavki, ki so uporabljeni kot zgled, so prevedeni. Prevod se skuša kar najbolj približati skladenjski zgradbi izvirnika, če ni šlo drugače, tudi na škodo lepe slovenščine. Slovnica opisuje zgradbo klasične atiščine 5. in prve polovice 4. stoletja. Značilnosti Homerjevega jezika in posebnosti narečij klasične dobe so morale zaradi narave dela ostati zunaj in čakajo na posebno obdelavo. V primerih iz Homerja in Herodota, ki vsebujejo oblike, drugačne od atiških, je izvirni obliki v oklepaju dodana atiška ustreznica.