Gostovanje prof. Georgiosa Faraklasa

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete UL ter projekt Skupno med substanco in subjektom vas vljudno vabita na predavanja, ki jih bo v maju 2024 imel Georgios Faraklas (Univerza Panteion, Atene, Grčija)

Georgios Faraklas je študiral filozofijo v Parizu na Univerzi Paris I, kjer je leta 1994 doktoriral na temo Individualnost v Heglovi filozofiji pravice pod mentorstvom B. Bourgeoisa. Je profesor politične filozofije na univerzi Panteion (Atene) ter avtor številnih knjig. Med drugim je napisal Machiavelli. Moč vladarja (1997, v francoščini); Položaj in moč. K dialektični teoriji vednosti za družbene pojave (1997, v grščini); Teorija vednosti in metoda pri Heglu (2000, v grščini); »Auto to pragma«: Kritika vzročnosti in odnosa do sebe v konstituciji družbenega predmeta (2001, v grščini); Pomen in gospostvo. Vzpostavitev pomena in kritika gospostva (2007, v grščini); Logika kapitala. Kritični uvod v Marxa in Webra (2018, v grščini). Skupaj s Kozatsasom, Synegiannihem in Viewegom je uredil zbornik Hegel in skepticizem (2017, v angleščini). V grščino je prevedel številna filozofska besedila, med drugim Heglovo Fenomenologija duha.

PREDAVANJA:

Kaj pomeni heglovski izraz »biti sam in segati preko (übergreifen) do drugega«?

(torek, 14. maja, ob 19h, FF UL, pred. 426)

Izvirnost Heglove metode je v tem, da upošteva asimetrijo nasprotij v semantični strukturi pojmov. Tako se lahko izogne transcendenci, tudi v svojem političnem delu, kjer je vsak državljan naravno bitje, ki pripada civilni družbi, pa tudi politični akter.

»Egaux par convention«. O Rousseaujevi politični delegitimizaciji narave 

(sreda, 15. maja, ob 18h, FF UL, pred. 15)

Če enakost med ljudmi ne predpostavlja več enakosti v naravi, jo je mogoče univerzalizirati. To je možno, če enakost pojmujemo kot predpostavko vsake človeške      konvencije. To je radikalno nova teza, ki se pojavi v Rousseaujevi politični misli.

Politika po Kronštatu. Hannah Arendt o svètih in družbi. 

(četrtek, 16. maja, ob 19h, Vodnikova domačija Center)

Za Arendt je v politični interakciji moja svoboda neposredno sorazmerna s svobodo drugega, medtem ko je v družbeni interakciji moja svoboda obratno sorazmerna s svobodo drugega. To nam pomaga razumeti, zakaj skuša Arendt zaščititi državo pred družbo, »državo« pa istoveti s »sveti«, tj. z oživitvijo neposredne demokracije.